![\"\"](\"http:\/\/prometna.net\/blogss\/wp-content\/uploads\/2021\/06\/Untitled-collage-300x300.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
Dom. <\/strong>Domovina. <\/strong>Na\u0161a de\u017eela. Kultura. Materin\u0161\u010dina. Lepota. Ljubezen. Ponos. Vse te besede povezujemo z domoljubjem, rodoljubjem. Na\u0161a dr\u017eava na dana\u0161nji dan, 25. junija, praznuje 30. rojstni dan<\/strong>. Slovenski \u010dlovek je bila dolga stoletja pod jarmom politi\u010dne nesamostojnosti, marsikdaj sta bila ogro\u017eena njegov jezik in obstoj. Narodno zavest so v te\u017ekih \u010dasih na\u0161e zgodovine mo\u010dno utrjevali tudi \u0161tevilni slovenski pesniki in pisatelji, z vsem srcem zavezani svojemu narodu in jeziku \u2013 svoji domovini. Nekaj jih izpostavljamo v tokratnem blogu.\u00a0<\/strong><\/p>\n Ali veste, kdo je prvi zapisal besedo \u00bbSlovenci\u00ab? To je bil Primo\u017e Trubar (1507?\u20131586), o\u010de prvih slovenskih knjig (Katekizma in Abecednika, 1550), ki je skupaj z drugimi protestanti postavil temelje slovenskemu knji\u017enemu jeziku. Valentin Vodnik (1758\u20131819) je v svoji domoljubni pesmi Dramilo (1806) \u017eelel \u00bbpredramiti\u00ab, \u00bbzbuditi\u00ab slovenskega \u010dloveka, naj se zave, da mu doma\u010da zemlja nudi vse blagostanje in sre\u010do, \u010de bo deloven in moder, reko\u010d: \u00bbSlovenc, tvoja zemlja je zdrava \/ in pridnim nje lega najprava. \/ P\u00f3lje, vinograd, \/ gora, morj\u00e9, \/ ruda, kup\u010dija \/ tebe red\u00e9. \/\/ Za uk si prebrisane glave \/ pa \u010dedne in trdne postave. \/ I\u0161\u010de te sre\u010da, \/ um ti je dan, \/ na\u0161el jo bo\u0161, ak’ \/ nisi zaspan. \/\/ Glej, stvarnica vse ti ponudi, <\/em>\/ iz rok ji prejemat ne mudi! <\/em>\/ Lenega \u010daka <\/em>\/ strgan rokav, <\/em>\/ pal’ca bera\u0161ka, <\/em>\/prazen bokal.\u00ab<\/em><\/p>\n Domovinsko tematiko je v svojih \u0161tevilnih delih do\u017eiveto ubesedil tudi najve\u010dji slovenski pesnik France Pre\u0161eren (1800\u20131849). Spomnimo se le njegove Zdravljice pa Krsta pri Savici s \u010crtomirjevimi stihi \u00bbmanj stra\u0161na no\u010d je v \u010drne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem su\u017eni dnovi\u00ab<\/em>.<\/p>\n NEBESA POD TRIGLAVOM<\/strong><\/p>\n Eno izmed najlep\u0161ih hvalnic (vsaj zame) slovenski zemlji in jeziku z naslovom Nebesa pod Triglavom pa je napisal najve\u010dji slovenski pripovednik Ivan Cankar (1876\u20131918) v svoji povesti Kurent (1909): \u00bbO domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: ‘Tod bodo \u017eiveli veseli ljudje!’ Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; \u0161el je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje \u2013 puste le\u017ee tam, strm\u00e9 proti nebu s slepimi o\u010dmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno prgi\u0161\u010de lepote; razsul jo je na vse \u0161tiri strani, od \u0161tajerskih goric do strme tr\u017ea\u0161ke obale ter od Triglava do Gorjancev, in je rekel: ‘Veseli ljudje bodo \u017eiveli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!’ Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Bo\u017eja setev je pognala kal in je rodila \u2013 vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, ostrmi pred tem \u010dudom Bo\u017ejim, srce vztrepe\u010de od same sladkosti; zakaj gor\u00e9 in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradi\u017e za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Vse, kakor je rekel, se je zgodilo; bogatej\u0161i so pa\u010d drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvo\u010dnej\u0161i in bolj pripravni za vsakdanjo rabo \u2013 ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikono\u010dno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na \u010dude\u017eno de\u017eelo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca.\u00ab <\/em>Koliko ljubezni, ob\u010dudovanja, lepote, ponosa in hvale\u017enosti lahko najdemo v tem odlomku!<\/p>\n Cankarjev sodobnik Oton \u017dupan\u010di\u010d (1878\u20131949) je v svoji pesmi Z vlakom (1908) prav tako zapel hvalnico domovini in izrazil globoko bole\u010dino ob odhodu na tuje \u2013 \u010dlovek se namre\u010d marsikdaj zave lepote doma\u010de zemlje, ljubezni do rodnega kraja in domovine \u0161ele ob slovesu. \u00bbS silo neznano \/<\/em> si segla mi do du\u0161e globin: \/ do zdaj nisem vedel, kako sem tvoj sin, \/ kako te ljubim globoko … \/ Domovina, daj mi r\u00f4ko, \/ ne be\u017ei, ostani pri meni, \/ tesn\u00f3, tesn\u00f3 me okleni, \/ in pel ti bom pesem visoko, \/ kot ni ti \u0161e nih\u010de pel … \/ Src milijon bom razvnel, \/ uklonil jih tvoji oblasti, \/ raznetil v du\u0161ah strasti \/ bom plemenite, mlade, \/ da zadovoljno zaklade \/ najdra\u017eje pred te polo\u017ee.\u00ab<\/em><\/p>\n TAKE DE\u017dELE NI<\/strong><\/p>\n Kratek sprehod po domovinski tematiki slovenskih poetov in pisateljev kon\u010dujem s sodobnim pesnikom Tonetom Pav\u010dkom (1928\u20132011), ki je v svojo pesem Take de\u017eele ni (1988) prelil veliko ljubezen do domovine: \u00bb<\/em>Lepa je moja de\u017eela. Bridkosti polna. \/ S\u00e8m je stvarnik sejal nemir \/ in lepoto, ki je skoraj popolna, \/ in \u017ealost, kot je ni na svetu nikjer. \/\/ Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, \/ nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, \/ nikjer ni nikoli tako bledikava zarja \/ skozi stoletja ohranjala up. \/\/ \/\u2026\/ Lepa je moja de\u017eela. Lepa do muke. \/ Samo tu gruli prsteno grlo rim. \/ Samo tu so tudi groze manj hude. \/ Samo tu lahko \u017eivim.\u00ab<\/em><\/p>\n \u017delim vam, da bi zares ponosno praznovali praznik domovine Slovenije, da bi imeli radi in bi spo\u0161tovali na\u0161o de\u017eelo in njene ljudi. Bodimo ponosni na to, da imamo svojo dr\u017eavo, svoj jezik, svojo bogato kulturo!<\/p>\n Petra Krajnc, prof.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Dom. Domovina. Na\u0161a de\u017eela. Kultura. Materin\u0161\u010dina. Lepota. Ljubezen. Ponos. Vse te besede povezujemo z domoljubjem, rodoljubjem. Na\u0161a dr\u017eava na dana\u0161nji dan, 25. junija, praznuje 30. rojstni dan. Slovenski \u010dlovek je bila dolga stoletja pod jarmom politi\u010dne nesamostojnosti, marsikdaj sta bila … Ve\u010d<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[],"class_list":["post-126","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-aktualno"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/prometna.net\/blogss\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/126","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/prometna.net\/blogss\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/prometna.net\/blogss\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/prometna.net\/blogss\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/prometna.net\/blogss\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=126"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/prometna.net\/blogss\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/126\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":129,"href":"https:\/\/prometna.net\/blogss\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/126\/revisions\/129"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/prometna.net\/blogss\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=126"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/prometna.net\/blogss\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=126"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/prometna.net\/blogss\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=126"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}