![\"\"](\"http:\/\/prometna.net\/blogss\/wp-content\/uploads\/2021\/02\/86807002_3073411832711446_8961304587130634240_o-300x157.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
Dokler materina beseda slovi, se narod \u010dasti in o\u017eivlja. <\/em>\r\nKakor hitro materina beseda umira, pe\u0161a tudi narodova slava in mo\u010d. <\/em>\r\nPrijatelji, ne pozabimo, da smo Slovenci! \r\n(A. M. Slom\u0161ek)<\/em><\/pre>\nDanes, 21. februarja, obele\u017eujemo mednarodni dan maternega jezika, ki ga je Organizacija zdru\u017eenih narodov za izobra\u017eevanje, znanost in kulturo (Unesco) prvi\u010d razglasila 17. novembra 1999. Svetovni dan materin\u0161\u010dine je praznik spo\u0161tovanja in ohranjanja jezikovne pestrosti, kulturne raznolikosti in ve\u010djezi\u010dnosti, praznujemo pa ga tudi v spomin na ubite \u0161tudente v Banglade\u0161u, ki so 21. februarja 1952 na protestu zahtevali uradno rabo svoje materin\u0161\u010dine, bengal\u0161\u010dine.<\/p>\n
Najstarej\u0161i ohranjeni zapis v slovenskem jeziku so Bri\u017einski spomeniki iz 10. stoletja, prve tiskane knjige pa smo se Slovenci razveselili \u0161ele pet stoletij kasneje, ko je Primo\u017e Trubar leta 1550 izdal Katekizem in Abecednik. V svetovnem merilu je sloven\u0161\u010dina po \u0161tevilu govorcev resda v manj\u0161ini, vendar nima zato ni\u010d manj pomembne vloge v kulturi in identiteti na\u0161ega naroda. Materin\u0161\u010dina je neprecenljiva \u00bbdota\u00ab na\u0161ih star\u0161ev in doma\u010dega okolja, slovenski jezik pa se med drugim pona\u0161a z nekaterimi posebnostmi: smo eden redkih narodov, ki pozna besedo \u00bbmidva\u00ab, saj poznamo poleg ednine in mno\u017eine \u0161e dvojino, sloven\u0161\u010dina je zelo \u00bbgib\u010dna\u00ab, saj se lahko velikokrat \u00bbskloni\u00ab (poznamo kar \u0161est sklonov), njena pestrost in bogastvo pa sta zajeta tudi v ve\u010d kot 40 nare\u010djih. Sloven\u0161\u010dina pa je neprecenljivo bogata tudi zaradi zvena besed, kot so: mama, \u0161epet, zora, ljubezen, hrepenenje, dehteti, \u0161elestenje, vigred, doma\u010dija idr.<\/p>\n
Materin\u0161\u010dina je na\u0161a odgovornost. Z nastankom nacionalne dr\u017eave smo prevzeli odgovornost za razvoj in seveda obstanek sloven\u0161\u010dine. Ker \u017eivimo v svoji dr\u017eavi, v svoji jezikovni skupnosti, ne moremo ve\u010d prena\u0161ati odgovornosti za svojo materin\u0161\u010dino, njeno \u0161ibkost in njeno ogro\u017eenost na neko ve\u010djo dr\u017eavno skupnost, kjer bi bili v manj\u0161ini. Tridesetletnica nastanka te dr\u017eavne tvorbe, lupine in sr\u010dike za obstoj sloven\u0161\u010dine, je lepa prilo\u017enost, je nadaljnja obveza vseh nas za razvoj in obstoj maternega jezika.<\/em><\/p>\n
(Iz poslanice Du\u0161ana Merca, predsednika Dru\u0161tva slovenskih pisateljev, ob leto\u0161njem mednarodnem dnevu materin\u0161\u010dine)<\/p>\n
<\/p>\n
NEKAJ ZANIMIVOSTI O NA\u0160EM JEZIKU<\/span><\/h5>\n
Je sloven\u0161\u010dina velik ali majhen jezik?<\/strong>
\nMislite, da je sloven\u0161\u010dina majhen jezik, ker ga govori samo 2,5 milijona ljudi? Morda res. Kaj pa pore\u010dete na dejstvo, da na svetu obstaja pribli\u017eno 6000 jezikov, sloven\u0161\u010dina pa spada med 5 odstotkov jezikov, ki jih uporablja najve\u010d govorcev?<\/p>\nSloven\u0161\u010dina je romanti\u010dna, ker ima dvojino<\/strong><\/p>\n
Dvojina\u00a0je posebnost med svetovnimi jeziki, saj jo pozna le pe\u0161\u010dica jezikov, denimo ka\u0161ub\u0161\u010dina, ki jo govorijo na severu Poljske, keltska breton\u0161\u010dina na severozahodu Francije ter arab\u0161\u010dina in hebrej\u0161\u010dina. Sloven\u0161\u010dina je tako eden izmed redkih jezikov, v katerem lahko natan\u010dno povemo\u00a0\u00bbIma<\/em>va<\/i><\/strong>\u00a0se rada\u00ab<\/em>, v ve\u010dini jezikov pa to lahko izrazimo le z\u00a0\u00bbIma<\/em>mo<\/i><\/strong>\u00a0se radi\u00ab.<\/em><\/p>\n
Sloven\u0161\u010dina di\u0161i po matematiki<\/strong>
\nSloven\u0161\u010dina pozna 25 \u010drk, 28 glasov, tri slovni\u010dne spole, tri slovni\u010dna \u0161tevila, \u0161est sklonov in \u0161tiri glagolske \u010dase. Znate na\u0161teti vse?<\/p>\nSloven\u0161\u010dina je zanimiva za tujce<\/strong>
\nSloven\u0161\u010dina je kot u\u010dni predmet zanimiva tudi za tujce, ki se jezika lahko u\u010dijo na nekaterih univerzah v drugih dr\u017eavah. Na\u00a060 univerzah\u00a0v Evropi in drugod po svetu so namre\u010d katedre, na katerih \u0161tudentje spoznavajo sloven\u0161\u010dino kot tuji jezik.<\/p>\nSloven\u0161\u010dina v prese\u017enikih<\/strong>
\nSi predstavljate, da je bila sloven\u0161\u010dina daljnega leta 1584 dvanajsti jezik na svetu, v katerega je bila v celoti prevedena Biblija? Biblijo je prvi za\u010del prevajati Primo\u017e Trubar in leta 1557 izdal prevod Nove zaveze, ki je poleg Lutrovega prevoda v nem\u0161ki jezik predstavljal osnovo za poznej\u0161i prevod Biblije v sloven\u0161\u010dino, katerega avtor je Jurij Dalmatin. Jezik tega prevoda je bil temelj slovenskega pisnega in knji\u017enega izro\u010dila \u0161e dvesto let po njegovem izidu.<\/p>\nBri\u017einski spomeniki<\/strong><\/p>\n
Ste vedeli, da so\u00a0Bri\u017einski spomeniki\u00a0najstarej\u0161i ohranjeni zapis\u00a0ne samo\u00a0sloven\u0161\u010dine, ampak tudi\u00a0vseh slovanskih jezikov\u00a0v latinici?<\/p>\n
(Vir o zanimivostih: DZS)<\/em><\/p>\n
<\/p>\n
Imejmo torej radi svojo materin\u0161\u010dino, bodimo ponosni in spo\u0161tujmo svoj materni jezik!<\/em><\/p>\n
Petra Krajnc, prof.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dokler materina beseda slovi, se narod \u010dasti in o\u017eivlja. Kakor hitro materina beseda umira, pe\u0161a tudi narodova slava in mo\u010d. Prijatelji, ne pozabimo, da smo Slovenci! (A. M. Slom\u0161ek) Danes, 21. februarja, obele\u017eujemo mednarodni dan maternega jezika, ki ga je … Ve\u010d<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":59,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[],"class_list":["post-51","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualno"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/prometna.net\/blogss\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/51","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/prometna.net\/blogss\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/prometna.net\/blogss\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/prometna.net\/blogss\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/prometna.net\/blogss\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=51"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/prometna.net\/blogss\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/51\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":63,"href":"https:\/\/prometna.net\/blogss\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/51\/revisions\/63"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/prometna.net\/blogss\/wp-json\/wp\/v2\/media\/59"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/prometna.net\/blogss\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=51"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/prometna.net\/blogss\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=51"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/prometna.net\/blogss\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=51"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}