Zgodovina

Začetki

Začetki prometnega izobraževanja v Mariboru segajo v leto 1958, ko je bil ustanovljen oddelek Železniške prometne šole Beograd (s sedežem v Zemunu). Od takrat do danes je ta izobraževalna ustanova spreminjala naziv in programe, po katerih je potekalo izobraževanje in usposabljanje.

Pregled po letih

  • Leta 1961 je postala ustanoviteljica šole Skupnost železniških podjetij Ljubljana, tako da se je šola preimenovala v Železniška prometna šola Maribor.

  • Leta 1967 se je Železniška prometna šola priključila novo ustanovljenemu Zavodu za strokovno izobraževanje v Ljubljani pri Skupnosti železniških podjetij Ljubljana kot organizacijska enota in se je preimenovala v Železniško prometno-transportno šolo Maribor.
  • Leta 1974 se je šola preimenovala v ŽG ─ Železniški šolski center Ljubljana, TOZD za vzgojo in izobraževanje Maribor. Osnovna dejavnost šole je bila vzgoja in izobraževanje mladine in odraslih za potrebe ŽG Ljubljana, stranska pa celotna oskrba dijakov v domu, pripravljanje hrane in izdajanje prenočišč.
  • Z uvedbo usmerjenega izobraževanja je šola doživela veliko sprememb na področju izobraževalnih programov – pridobili smo nove izobraževalne programe, ki jih je šola pričela izvajati v šolskem letu 1981/1982: prometno-transportni odpravnik, prometno-transportni tehnik, transportni komercialist, prometno-transportni manipulant.
  • Leta 1985 je šola uvedla izobraževalni program za pridobitev strokovne izobrazbe v okviru vzgojno-izobraževalnega programa Transport – smer: strojevodja.
  • 13. 4. 1988 se je v sklopu reorganizacije šola osamosvojila in poimenovala ŽG – Železniška srednja šola Maribor, p. o. Šola je izvajala izobraževanje mladine in delavcev za potrebe ŽG Ljubljana po vzgojno-izobraževalnih programih v programu Železniški transport, in sicer v smereh: železniški prometno-transportni odpravnik, železniški prometno-transportni tehnik, strojevodja, prometno-transportna manipulacija (skrajšani program), specialist – strojevodja dizelskih vlečnih vozil, specialist – vozovni preglednik.
  • 27. 6. 1990 je šola razširila izobraževalno dejavnost še na izobraževanje v smeri prometni tehnik.
  • Na osnovi Zakona o zavodih se je 25. 4. 1991 spremenil statutarni sklep o ustanovitvi Železniške srednje šole Maribor, kjer je bilo opredeljeno izobraževanje (redno, ob delu) za pridobitev strokovne izobrazbe v smereh: železniški prometno-transportni odpravnik, železniški prometno-transportni tehnik, tehnik vleke – strojevodja, vozovni preglednik, prometni tehnik. Za dejavnost zavoda se je kot stranska dejavnost navajala tudi celotna oskrba dijakov v dijaškem domu in priprava hrane za zunanje naročnike ter nudenje prenočišč.
  • Leta 1992 se je šola preimenovala iz ŽG ─ Železniška srednja šola Maribor v SŽ ─ Železniška srednja šola Maribor.
  • Upravni odbor Slovenskih železnic je leta 1995 sprejel sklep o spremembi imena SŽ ─ Železniška srednja šola Maribor v Slovenske železnice – Srednja prometna šola Maribor.
  • Vlada Republike Slovenije je s sklepom 18. 3. 1999 ustanovila javni vzgojno-izobraževalni zavod in spremenila naziv šole v Srednja prometna šola Maribor.
  • 20. 11. 2001 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Prometna šola Maribor, ki je sestavljen iz dveh organizacijskih enot – Srednja prometna šola z dijaškim domom in Višja prometna šola.
  • 2. 9. 2008 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Prometna šola Maribor, ki je sestavljen iz dveh organizacijskih enot – Srednja prometna šola z dijaškim domom in Višja prometna šola – novosti so predvsem organizacijske in statusne narave.

(povzeto po zborniku Prometne šole Maribor ob 50-letnici šole, 2008; avtor Andrej Švaljek, prof.)

Zakaj izbrati nas?

  • učiteljski in predavateljski kader z bogatimi izkušnjami iz prakse;
  • sproščeno vzdušje med dijaki, študenti in učitelji/predavatelji;
  • strokovna srečanja, delavnice in posveti s strokovnjaki iz uspešnih partnerskih podjetij;
  • karierni center vam olajša pot do zaposlitve;
  • možnost izobraževanja v tujini – Erasmus Plus;
  • strokovne ekskurzije doma in v tujini;
  • družabne aktivnosti (spoznavni večeri, športne igre, kulturni dogodki …);
  • dostop z javnimi potniškimi sredstvi in možnost brezplačnega parkiranja;
  • možnost bivanja v dijaškem in študentskem domu;
  • možnost toplih in hladnih obrokov (tudi študentski boni).