Erasmus+

IZZIVI LOGISTIKE IN VAROVANJA, 2019 – 2021

Izzivi logistike in varovanja je projekt, ki bo trajal od leta 2019 do leta 2021 in je sofinanciran s strani programa Erasmus+. V okviru projekta načrtujemo dva tokova mobilnosti na Finsko. Prve mobilnosti bodo potekale jeseni 2019, naslednje jeseni 2020. Mobilnosti se bodo udeležili dijaki, ki se izobražujejo v obeh programih, ki ju izvajamo na šoli in učitelji. Logistični tehniki bodo svoje obveznosti opravljali na šoli v kraju Kempele, tehniki varovanja bodo obveznosti opravljali na šoli v kraju Liminka. Obe šoli sta del enote Kempele-Liminka, ki sodi pod Oulu Vocational College. Naši dijaki bodo sodelovali pri pouku in praktičnem izobraževanju v šoli ter pri praktičnem usposabljanju pri delodajalcu. V dnevnikih bivanja in dela, ki jih bodo redno objavljali v učilnici TwinSpace, bodo opisovali opravljene naloge, pridobljene izkušnje in usvojeno znanje ter ugotovitve povezane z načini izvajanja praktičnega pouka v šoli in praktičnega usposabljanja pri delodajalcu. Učitelji, ki se bodo udeležili mobilnosti, bodo ob izvajanju senčenja na delovnem mestu izvedli tudi nekaj ur pouka. Opazovali bodo didaktične pristope, metode in oblike poučevanja, komunikacijo med finskimi učitelji in dijaki, načine razvijanja poklicnih kompetenc pri dijakih in ugotovitve prenesli v svoje delovno okolje.

Zapisala: mag. Mateja Petrovič, koordinatorka projekta

 

Izjava
“Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.”

V šolskem letu 2019/2020 se je enajst dijakov 4. letnika programov Logistični tehnik in Tehnik varovanja ter dva učitelja udeležilo učne mobilnosti na Finskem. Dijaki, ki se bodo kmalu vrnili domov, so v času 3-tedenske učne mobilnosti sodelovali pri pouku in praktičnem pouku v šoli ter pri praktičnem usposabljanju pri delodajalcu. Učitelja, ki sta na Finskem preživela devet dni, sta izvajala senčenje na delovnem mestu in tako spoznala, kako poteka pouk splošnoizobraževalnih in strokovnih predmetov, izvedla sta tudi nekaj ur pouka. Dijaki so v svojih dnevniških zapisih poudarjali, da jim je všeč količina praktičnega pouka in oprema, ki so jo pri delu uporabljali, izpostavili so razlike in podobnosti med slovenskim in finskim načinom izobraževanja na področjih logistike in varovanja. Udeleženci mobilnosti so ugotovili, da so različni simulatorji vožnje tovornjakov, avtomobilov in delovnih strojev, viličarji, vožnja vozil na poligonih, možnost sestave in montaže sistemov tehničnega varovanja, aktivno spremljanje varnostnikov v času opravljanja praktičnega usposabljanja, gasilska oprema, uporaba prenosnikov pri pouku del finskega šolskega vsakdana. Iz zapisov v dnevnikih bivanja in dela je moč razbrati, da so se dijaki ob takem načinu dela veliko naučili. Veseli smo, da so naši dijaki in dijakinje uživali pri vseh aktivnostih, ki so jih opravili v času učne mobilnosti. Poglejmo, kaj so povedali oziroma zapisali.

Kaj si se naučil v času sodelovanja pri praktičnem pouku v šoli? Dokler si pazljiv in resen, ti profesorji pustijo prosto pot, da se sam odločiš, kaj bi delal. Blaž Kostanjevec

Kako bi se lahko izboljšali praktični pouk doma? Mogoče bi lahko kakšen dan šli v kakšno podjetje, ki bi nam pripravilo kakšno vajo z viličarjem ali pa kaj podobnega. Alen Kraševec

Lahko bi imeli več ur pouka samoobrambe ter izvajali več vaj povezanih s tem, kako reagirati v

različnih situacijah. Maja Potisk

Nekaj praktičnega pouka bi lahko imeli tudi na šoli. Morda bi nas profesorji lahko spremljali in nam pomagali pri praktičnem pouku, če bi to bilo potrebno. Žiga Preindl

S katerimi učnimi pripomočki si se prvič srečala? V tem tednu sem se prvič srečala z nakladalnikom, tovornjakom ter simulatorjem vožnje avtomobila. Kaja Počivavšek

Katere naloge so ti bile najbolj všeč?  Vožnja tovornjaka in upravljanje z viličarji. Teodor Robnik

Kje vidiš razlike med slovenskim in finskim praktičnim usposabljanjem? Uporabljaš lahko svoje pripomočke, Finci imajo veliko več ur usposabljanja. Varnostniki ti tudi povedo, katere so prednosti in slabosti opravljanja tega dela. Doma večinoma sediš in gledaš, na Finskem dejansko spremljaš varnostnike in vidiš, kaj se dogaja. Larisa Marajh

Na Finskem sem dobila priložnost, da sem opazovala naloge oziroma delo varnostnika. Videla sem, kako zadržijo osebo. Dobili smo tudi uniformo. Urška Firbas

Kako je potekalo preverjanje znanja? Pri tehničnem varovanju smo po dveh dneh dobili kratek test, ki so ga preverili finski dijaki. Laura Rožič

Kaj se ti je v zvezi z delom najbolj vtisnilo v spomin? Uporaba simulatorja za vožnjo tovornjakov. Nejc Lorber

Kako ti bo pridobljeno znanje pomagalo pri pouku na domači šoli? Pridobil sem znanje, ki mi omogoča boljše razumevanje delovanja tehničnih varnostnih sistemov. Aljaž Časar

Vir fotografije: Benjamin Pivec

Zapisala in uredila: Mateja Petrovič, koordinatorka projekta

 

 

 

Izzivi in priložnosti, 2016–2018

Projekt Izzivi in priložnosti je nov projekt, ki bo trajal od leta 2016 do leta 2018. V tem času načrtujemo tri tokove mobilnosti na Finsko, in sicer jeseni 2016, spomladi 2017 in jeseni 2017. Naši gostitelji bodo učitelji in dijaki naše dolgoletne partnerske šole, ki je del poklicnega šolskega centra v Oulu, Osao, enota Liminka-Kempele. Enoto Liminka-Kempele sestavljata dve šoli. V Liminki se izobražujejo za poklice v varovanju, v Kempelu pa za poklice v logistiki. Mobilnosti se bodo udeležili dijaki obeh programov in učitelji. Dijaki in dijakinje bodo deležni sodelovanja pri praktičnem pouku in praktičnega usposabljanja pri delodajalcu, učiteljice in učitelji bodo izvajali senčenje, kar pomeni, da bodo opazovali aktivnosti pri pouku na partnerskih šolah opazovali didaktične pristope in metode poučevanja, ugotavljali, katere poklicne kompetence se razvijajo pri dijakih in jih primerjali z zahtevami bodočih poklicev dijakov.

Zapisala: Danijela Kačinari, koordinatorka projekta

 

Izjava
“Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.”

Letošnjo jesen je 10 dijakov 4. letnika programov Tehnik varovanja in Logistični tehnik  ter dve učiteljici preživelo del septembra in oktobra na Finskem. Dijaki so v času 3-tedenske mobilnosti sodelovali pri praktičnem pouku v šoli in pri praktičnem usposabljanju pri delodajalcu, učiteljici pa sta v obdobju 11-dnevne mobilnosti izvajali t. i. senčenje in na tak način spoznali, kako poteka na Finskem pouk splošnoizobraževalnih in strokovnih predmetov ter izvajanje praktičnega pouka. Vsi so imeli priložnost opaziti razlike in podobnosti med našim in finskim izobraževalnim sistemom. Dijake je navdušila količina praktičnega dela ter oprema, ki so jo pri pouku in pri delu lahko uporabljali. Simulatorji, viličarji, vozila, gasilska oprema z gasilskim vozilom, poligoni, magnetna vrata, pripomočki za tehnično varovanje, prenosni računalniki – vse to je finska šolska realnost in veseli nas, da so naši dijaki vsaj za nekaj časa bili njen del. Najbolje, da si preberemo nekaj komentarjev.

Kaj bi lahko izboljšali doma?
Šola bi lahko prav tako kot finska šola kupila kakšen viličar ali tovornjak, zgradili bi kakšno parkirišče, na katerem bi lahko opravljali vaje vožnje teh vozil.  Petra Hrovat

Katere delovne naloge so te najbolj pritegnile?
Najbolj me je pritegnilo upravljanje s simulatorji in dostavljanje pošiljk, saj tega na naši šoli ni in sem se zato s tem naučila nekaj novega. Gabrijela Sagadin

Kaj se ti je v zvezi z delom najbolj vtisnilo v spomin?
Upravljanje z video nadzornim sistemom, obhodi objektov, preprečevanje kaznivih dejanj, pomoč drugim varnostnikom zavarovati območje, kjer je storilec napadel z nožem.  Alen Fistrovič

Kakšne so razlike in podobnosti?
Razlik je veliko. Finski profesorji so zelo potrpežljivi z dijaki, jih ne preganjajo in jim dajo čas, da stvari kar se da pravilno izvedejo. Finci morajo v šoli nositi delovno obleko, ki je nam ni treba. Finci večino časa preživijo na prostem ali v delavnicah in se na tak način učijo, pri nas pa smo zmeraj v učilnicah, kjer gulimo klopi. Gabrijela Sagadin

Kako je potekala komunikacija v angleščini?
Sam osebno sem se verjetno največ družil s finskimi dijaki, tudi s tistimi, ki niso znali angleško, sem poskusil vzpostaviti neko komunikacijo. Alen Fistrovič

Zapisala in uredila: Danijela Kačinari, koordinatorka projekta

Vir fotografije:  Mateja Pivec

 

Pred nekaj dnevi so se iz finskega Oula vrnili dijaki, ki so del svojega praktičnega usposabljanja in del praktičnega pouka opravili v šolskem centru Osao. Šest dijakov 4. letnika programa tehnik varovanja in štirje dijaki programa logistični tehnik so v šolah v krajih Liminka in Kempele preživeli 3 tedne.  Prvih 10 dni sta bili z njimi na izobraževanju tudi učiteljici,  ki sta v obdobju 10-dnevne mobilnosti izvajali senčenje in na tak način spoznali, kako poteka na Finskem pouk splošnoizobraževalnih in strokovnih predmetov ter izvajanje praktičnega pouka. Vsi so imeli priložnost opaziti razlike in podobnosti med našim in finskim izobraževalnim sistemom ter se seznaniti s finsko kulturo, kulturnimi razlikami ter utrjevati komunikacijo v angleščini.  Dijake je navdušila količina praktičnega dela ter oprema, ki so jo pri pouku in pri delu lahko uporabljali.

Zapisala Danijela Kačinari, koordinatorka projekta

7. 12. 2017 je v šolski knjižnici potekal dogodek z naslovom Kako preživeti na Finskem 2. Dijaki, udeleženci letošnje jesenske mobilnosti so predstavili svoje aktivnosti in dosedanje rezultate projekta Erasmus+, Izzivi in priložnosti. Svoje izkušnje so delili z dijaki srednje šole, dijaki dijaškega doma, učitelji Srednje prometne šole, s predstavniki Višje prometne šole in z delodajalci naše regije, ki dijakom Srednje prometne šole in finskim dijakom naših partnerskih šol šolskega centra Osao v Oulu na Finskem omogočajo opravljanje praktičnega usposabljanja. Sledila je svečana podelitev dokumentov Europass mobilnosti in potrdil o udeležbi.

Dijaki, učitelji srednje šole in predstavniki podjetij so se po predstavitvah udeležili delavnice, v katerih so odkrivali svoje skrite kompetence, ki se razvijajo mednarodnem okolju.
In zakaj takšen naslov? V knjižnici je še vedno na ogled razstava fotografij z naslovom Kako preživeti na Finskem, ki prikazuje izkušnje in aktivnosti prejšnjih generacij dijakov na Finskem.

Zapisala: Danijela Kačinari, koordinatorka projekta

Zakaj izbrati nas?

  • učiteljski in predavateljski kader z bogatimi izkušnjami iz prakse;
  • sproščeno vzdušje med dijaki, študenti in učitelji/predavatelji;
  • strokovna srečanja, delavnice in posveti s strokovnjaki iz uspešnih partnerskih podjetij;
  • karierni center vam olajša pot do zaposlitve;
  • možnost izobraževanja v tujini – Erasmus Plus;
  • strokovne ekskurzije doma in v tujini;
  • družabne aktivnosti (spoznavni večeri, športne igre, kulturni dogodki …);
  • dostop z javnimi potniškimi sredstvi in možnost brezplačnega parkiranja;
  • možnost bivanja v dijaškem in študentskem domu;
  • možnost toplih in hladnih obrokov (tudi študentski boni).

Mnenja naših sedanjih in bivših dijakov na facebooku