{"id":3365,"date":"2020-05-25T09:41:44","date_gmt":"2020-05-25T07:41:44","guid":{"rendered":"https:\/\/prometna.net\/srednja-sola\/?p=3365"},"modified":"2020-06-21T11:56:57","modified_gmt":"2020-06-21T09:56:57","slug":"trajnostna-mobilnost-zelena-energija-in-elektricni-avtomobili-nasa-prihodnost","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/prometna.net\/srednja-sola\/aktualni-dogodki\/trajnostna-mobilnost-zelena-energija-in-elektricni-avtomobili-nasa-prihodnost\/","title":{"rendered":"Trajnostna mobilnost: Zelena energija in elektri\u010dni avtomobili \u2013 na\u0161a prihodnost?"},"content":{"rendered":"

Intervju z evropsko poslanko Ireno Jovevo<\/strong><\/p>\n

Narava je na\u0161e najve\u010dje bogastvo. \u010ce jo \u017eelimo \u0161e naprej ob\u010dudovati in v njej u\u017eivati, moramo za to nekaj narediti. Zaradi velikega onesna\u017eevanja je \u017ee izumrlo ogromno vrst rastlin in \u017eivali. Eden izmed glavnih onesna\u017eevalcev narave je promet. \u010ce \u017eelimo ohraniti naravo, moramo za\u010deti uporabljati oblike trajnostne mobilnosti \u2013 to so javna prevozna sredstva, e-avtomobili, kolesa, skiroji, e-skiroji in vsa druga \u00bbzelena\u00ab prevozna sredstva. <\/strong><\/p>\n

Srednja prometna \u0161ola Maribor tudi v tem \u0161olskem letu sodeluje v zdru\u017eenem izobra\u017eevalnem programu \u0160ola ambasadorka Evropskega parlamenta (EPAS) in Evro\u0161ola. Cilj obeh programov je ozave\u0161\u010danje mladih o delovanju in pomenu Evropske unije ter usposabljanje mladih za aktivno dr\u017eavljanstvo. Letos smo si izbrali temo Okolje in obnovljivi viri energije. Ob dnevu Evrope, 9. maju, smo k pogovoru povabili evropsko poslanko Ireno Jovevo. Z veseljem je z nami na daljavo naredila intervju na temo trajnostne mobilnosti. Gospe poslanki se iskreno zahvaljujemo za njeno sodelovanje.<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n\n
\n

KRATKA PREDSTAVITEV IRENE JOVEVE (RENEW EUROPE\/LM\u0160)<\/strong><\/span><\/p>\n

Evropska poslanka o sebi pravi takole: <\/i><\/b><\/span><\/p>\n

\u00bbSem Irena Joveva, 31-letna Jeseni\u010danka, ki \u017eivim v Ljubljani \u017ee od sredine \u0161tudija. Nekateri me poznate s televizije \u017ee od prej, saj sem bila osem let novinarka, od tega \u0161tiri leta na Slovenski tiskovni agenciji, \u0161tiri pa na POP TV. Spet drugi me medtem spoznavate zdaj, \u00bbna drugi strani mikrofona in kamer\u00ab. Sem predstavnica mlaj\u0161e generacije, neobremenjena s preteklostjo, tudi politi\u010dno.<\/span><\/p>\n

V prostem \u010dasu (pa tudi sicer) sem dekle \u0161irokih nasmehov, ki dan najraje, pravzaprav obvezno, za\u010dnem s kavo.<\/span><\/p><\/blockquote>\n<\/td>\n

\"\"<\/td>\n<\/tr>\n
\"\"<\/td>\n\n

\u00a0Najbolje delujem pod pritiskom in grem \u2013 ko se ne\u010desa lotim \u2013 do konca. <\/span><\/span><\/p>\n

V Evropskem parlamentu sedim v treh odborih \u2013 odboru za kulturo in izobra\u017eevanje, odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter odboru za zaposlovanje in socialne zadeve. Osredoto\u010dam se predvsem na tematike, povezane z mladimi, zlasti na okoljske teme, pa tudi na tematiko digitalizacije EU (v prvi vrsti na zadeve, povezane z umetno inteligenco), na integracijo oziroma \u0161iritev EU (s poudarkom na dr\u017eavah Zahodnega Balkana) ter na razmere na podro\u010dju kulture in medijev (s poudarkom na tematiki dezinformacij).\u00ab<\/span><\/span><\/p><\/blockquote>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

\n
Gospa Joveva, po\u010dasi prihajajo v uporabo elektri\u010dna vozila. Menite (\u010de da \u2013 v kolik\u0161nem \u010dasu), da bodo e-avtomobili povsem zamenjali avtomobile na fosilna goriva?<\/strong> <\/span><\/h5>\n<\/blockquote>\n

Irena Joveva:<\/strong> \u00bb\u010ceprav res nerada ‘ugibam’ in kar koli napovedujem, sploh v teh \u010dasih, za katere \u2013 sem prepri\u010dana \u2013 \u0161e pred nekaj meseci nih\u010de ni imel pojma, da bo tako, kot trenutno je, bom v tem primeru vendarle odgovorila, da tak\u0161no zamenjavo pri\u010dakujem. Hkrati sicer dvomim, da bom sama do\u017eivela dan, ko v uporabi ne bo ve\u010d nobenega avtomobila na fosilna goriva, verjamem pa, da bo do tega neko\u010d pri\u0161lo. V daljni prihodnosti.<\/span><\/p>\n

\u017de prvi pojav elektri\u010dnih vozil namre\u010d sledi trendu razvoja dru\u017ebe brez odvisnosti od fosilnih goriv v uporabo trajnostnih, okolju prijaznej\u0161ih na\u010dinov, kjer bo pomembno vlogo imel tudi prehod na elektri\u010dna vozila. Kljub vztrajnemu pove\u010devanju uporabe elektri\u010dnih vozil pa je dele\u017e v primerjavi z dizelskimi ali bencinskimi \u0161e vedno majhen. Razlogov je najbr\u017e ve\u010d, z vidika potro\u0161nika pa sta dva izmed glavnih zagotovo visoki stro\u0161ki in slaba zmogljivost baterije, kar odvrne marsikaterega kupca novega avtomobila.<\/span><\/p>\n

V preteklosti so bili stro\u0161ki elektri\u010dnih vozil vi\u0161ji od ‘navadnih’ avtomobilov, a tehnolo\u0161ki razvoj zni\u017euje stro\u0161ke. Zato lahko pri\u010dakujemo, da bodo v prihodnosti elektri\u010dna vozila vedno bolj konkuren\u010dna in dostopna splo\u0161ni populaciji. Druga pomembna ovira je infrastruktura. \u0160e vedno se soo\u010damo s prepo\u010dasnim name\u0161\u010danjem polnilnih mest, medtem ko so doma\u010de polnilnice velik stro\u0161ek.<\/span><\/p>\n

Dokler se tehnologija baterij dodatno ne izbolj\u0161a in se cene e-vozil ne spustijo, se bo ve\u010dina svetovne populacije \u0161e naprej ustavljala na bencinskih \u010drpalkah. Kot re\u010deno, ne \u017eelim napovedovati, kdaj bodo e-avtomobili popolnoma zamenjali avtomobile na fosilna goriva, verjamem pa, da bi z izbolj\u0161ano tehnologijo lahko na\u0161i dana\u0161nji avtomobili postali preteklost. Da se bo ta prehod slej ko prej zgodil, pri\u010da zvi\u0161anje dele\u017ea prodanih elektri\u010dnih avtomobilov v Evropi, ki je v januarju in februarju 2020 zna\u0161al \u017ee 6,5\u00a0%. Je pa res, da je ta dele\u017e bistveno vi\u0161ji v bogatej\u0161ih dr\u017eavah \u010dlanicah, kjer imajo gospodinjstva relativno vi\u0161je prihodke, poleg tega te dr\u017eave bolje poskrbijo za subvencije, infrastrukturo in ozave\u0161\u010danje dr\u017eavljanov. Bistveno vpra\u0161anje torej je, kako z ukrepi spodbuditi razvoj infrastrukture, proizvodnih zmogljivosti in uporabo e-avtomobilov.\u00ab<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Elektri\u010dni avtomobili so sicer prijazni do okolja, a imajo visoko nakupno ceno in so posledi\u010dno zaradi tega manj dostopni za potro\u0161nike. Ali menite, da gre morda vzrok za to iskati v cilju zmanj\u0161evanja avtomobilskega prometa in pove\u010danja uporabe javnega prometa? <\/strong><\/span><\/p><\/blockquote>\n

Irena Joveva:<\/strong> \u00bbStrinjam se, da so elektri\u010dni avtomobili \u0161e vedno manj dostopni za potro\u0161nike, kot sem pojasnila \u017ee v prej\u0161njem odgovoru. Prepri\u010dana sem, da je vzrok predvsem v tr\u017enih razmerah in manj v politikah dr\u017eav. Vendar, kot re\u010deno, tehnologija se izbolj\u0161uje, ustvarja se konkurenca na trgu in z njo pove\u010danje masovne proizvodnje, kar bo povzro\u010dilo padec cene tak\u0161nih modelov avtomobilov. Poleg tega je treba razumeti, da prodaja rabljenih vozil predstavlja velik del avtomobilskega trga, kjer pa \u0161e ni veliko elektri\u010dnih, saj so ta razmeroma novej\u0161a. Brez dvoma bo v sklopu prehoda na trajnostni na\u010din mobilnosti bistveno pove\u010devanje javnega prometa in zmanj\u0161evanje avtomobilskega prometa. S tem namenom je Evropska unija sprejela \u017ee mnogo ukrepov, medtem ko se drugi \u0161e pripravljajo. Treba pa je poudariti, da so elektri\u010dni avtomobili prijazni do okolja zgolj v primeru, ko tudi elektriko pridobivamo na ‘zeleni’ na\u010din. Velik del na\u0161e energije namre\u010d \u0161e vedno prihaja iz premogovnih elektrarn, ki onesna\u017eujejo prav toliko kot bencin, ki ga posku\u0161amo izlo\u010diti iz prometa. Bistveno je torej pospe\u0161iti pridobivanje energije iz obnovljivih virov in \u010dim hitrej\u0161e zaprtje termoelektrarn. Hkrati bo treba zmanj\u0161ati porabo celotne energije, kar bomo lahko dosegli z investicijami v energetsko u\u010dinkovitost ter z optimizacijo porabe energije na vseh podro\u010djih na\u0161ega \u017eivljenja.\u00ab<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Na kak\u0161en na\u010din Evropska unija in Evropska komisija spodbujata uporabo elektri\u010dnih avtomobilov? <\/strong><\/span><\/p><\/blockquote>\n

Irena Joveva:<\/strong> \u00bbKo gledamo v prihodnost in v skladu s politi\u010dnimi smernicami predsednice Evropske komisije Ursule Von der Leyen, bomo na\u0161e politi\u010dne ukrepe na eni strani vodili z ambicijo Evropskega zelenega dogovora, da bi zagotovili podnebno nevtralnost do leta 2050, kjer igra promet pomembno vlogo. Po drugi strani se Evropa pripravlja na digitalno dobo; z uporabo digitalne tehnologije bi mobilnost postala pametna in trajnostna. Strategija trajnostne in pametne mobilnosti bo imela ta dva cilja v srcu in nas bo vodila k prometnemu sektorju, ki je primeren za \u010disto, digitalno in sodobno gospodarstvo.<\/span><\/p>\n

EU kot celota v zadnjem desetletju usmerja milijarde evrov v ustrezne raziskave in si prizadeva za hitro \u0161iritev zelene cestne infrastrukture. Veliko vlaga in spodbuja infrastrukturo alternativnih goriv, ki vklju\u010duje polnilnike elektri\u010dnih vozil, zlasti na glavnih evropskih tranzitnih koridorjih. EU si prizadeva tudi za razvoj proizvodnje baterij v Evropi, saj baterije za elektri\u010dne avtomobile trenutno proizvajajo predvsem na Japonskem, Kitajskem in v Ju\u017eni Koreji. Kon\u010dno EU pripravlja skupna pravila in standarde za elektri\u010dna vozila in polnilno infrastrukturo, da se boste oziroma bomo lahko prosto gibali po Evropi.<\/span><\/p>\n

Evropska komisarka za promet Adina V\u0103lean je februarja letos izpostavila, da Komisija pripravlja ambiciozno Strategijo trajnostne in pametne mobilnosti, da bi dosegla 90-odstotno zmanj\u0161anje emisij v prometu do leta 2050. Strategija bo sledila Evropskemu zelenemu dogovoru in temeljila na \u0161tirih na\u010delih:<\/span><\/p>\n

    \n
  1. Pove\u010danje uporabe \u010distih vozil in alternativnih goriv za cestne, pomorske in letalske namene. V zvezi s tem \u017ee preu\u010dujemo posebne pobude za zagotovitev razpolo\u017eljivosti morskih alternativnih goriv in trajnostnih letalskih goriv.<\/span><\/li>\n
  2. Pove\u010danje dele\u017ea bolj trajnostnih na\u010dinov prevoza, kot so \u017eelezni\u0161ke in celinske plovne poti, ter izbolj\u0161anje u\u010dinkovitosti v celotnem prometnem sistemu.<\/span><\/li>\n
  3. Spodbujanje potro\u0161nikov za zelen nakup oziroma nakup vozil z nizkimi emisijami \u2013 z razli\u010dnimi subvencijami.<\/span><\/li>\n
  4. Vlaganje v prometni park z nizkimi ali celo brez emisij, vklju\u010dno z infrastrukturo.\u00ab<\/span><\/li>\n<\/ol>\n

     <\/p>\n

    Ali so po va\u0161em mnenju elektri\u010dna vozila bolj\u0161a za podnebje in kakovost zraka kot avtomobili na bencinski in dizelski pogon? <\/strong><\/span><\/p><\/blockquote>\n

    Irena Joveva:<\/strong> \u00bbEvropska agencija za okolje je \u017ee pred leti objavila novo poro\u010dilo o Mehanizmu prometnega in okoljskega poro\u010danja. Ko gre za podnebne spremembe in kakovost zraka, je osnovna ugotovitev, da so elektri\u010dni avtomobili prednostno izbrani kot skoraj povsem \u010dista oblika prevoznega sredstva v primerjavi z bencinskimi ali dizelskimi avtomobili. Elektri\u010dna energija kot vektor energije za pogon vozila ponuja mo\u017enost nadome\u0161\u010danja fosilnih goriv z veliko raznolikostjo primarnih in \u010distih virov energije. To bi lahko zagotovilo zanesljivo oskrbo z energijo in \u0161iroko uporabo obnovljivih in brezoglji\u010dnih virov energije v prometnem sektorju, kar bi lahko pomagalo Evropski uniji pri zmanj\u0161evanju emisij CO2<\/sub>. E-vozila ne oddajajo CO2<\/sub> iz izpu\u0161ne cevi in \u200b\u200bdrugih onesna\u017eeval. Elektri\u010dna vozila poleg tega zagotavljajo tiho in nemoteno delovanje ter posledi\u010dno ustvarjajo manj hrupa in vibracij. Res pa je, da vklju\u010ditev proizvodnje vozil v tak\u0161ne izra\u010dune poka\u017ee malenkost druga\u010dno sliko, saj proizvodnja in odpadki teh baterij niso okoljsko nevtralni. Kljub temu bodo elektri\u010dna vozila, zeleni javni promet in ve\u010d kolesarjenja bistveno pripomogli k izbolj\u0161anju kakovosti zraka. Transport med vsemi oblikami onesna\u017eevanja okolja prispeva pribli\u017eno tretjino CO2<\/sub> izpustov v EU. Emisije zaradi transporta rastejo od leta 1990 in po nekaterih ocenah zaradi onesna\u017eevanja zraka vodijo do 370 tiso\u010d prezgodnjih smrti v EU.\u00ab<\/span><\/p>\n

     <\/p>\n

    Menite, da se bo v prihodnosti vedno ve\u010d ljudi odlo\u010dalo za elektri\u010dne avtomobile? <\/strong><\/span><\/p><\/blockquote>\n

    Irena Joveva:<\/strong> \u00bbSklepam, da ja, ampak to bo odvisno od marsi\u010desa. Finan\u010dne spodbude v obliki subvencij in davki lahko potro\u0161nike spodbudijo k nakupu e-vozil ali vsaj hibridnih osebnih avtomobilov. Na primer v Nem\u010diji so leta 2009 uvedli pla\u010dilo letnega davka na koli\u010dino izpu\u0161nih emisij, ki se linearno pove\u010duje z zmogljivostjo motorja in stopnjo emisij CO2<\/sub>, kar je pove\u010dalo \u0161tevilo nakupov hibridnih avtomobilov. Elektri\u010dni avtomobili so trenutno najbolj\u0161a mo\u017ena alternativa dizelskim in bencinskim. Standardi glede izpustov CO2<\/sub> emisij v EU postajajo vedno bolj strogi, kar bo dodatno spodbudilo proizvajalce, da potro\u0161nikom omogo\u010dijo dostopne elektri\u010dne modele. \u010ce bodo dr\u017eave \u010dlanice ali EU spodbudile nakupe tak\u0161nih vozil s subvencijami ter zagotovile potrebno infrastrukturo, se bo dele\u017e le-teh pove\u010deval.\u00ab<\/span><\/p>\n

     <\/p>\n

    Na kak\u0161en na\u010din boste naredili javni promet bolj \u00bbzelen\u00ab? Kako bo to vplivalo na ceno prevozov? <\/strong><\/span><\/p><\/blockquote>\n

    Irena Joveva:<\/strong> \u00bbPove\u010danje uporabe javnega prevoza je klju\u010dno za doseganje ciljev zmanj\u0161evanja emisij pri transportu. Potrebno je nadaljevanje s posodobitvami voznih parkov na elektri\u010dni pogon in optimizacijo poti z uporabo novih tehnologij. Za to bodo potrebne dodatne investicije v razvoj zagonskih podjetij, mala in srednja podjetja ter raziskave. Potrebne so investicije v prometno infrastrukturo, recimo polnilnice za elektri\u010dna vozila, posodobitve in izgradnje novih \u017eeleznic, vzpostavitev novih kolesarskih poti idr. Menim, da na ceno javnih prevozov to ne bo bistveno vplivalo, saj bi lahko dr\u017eava in EU poskrbeli za potrebne investicije. S tak\u0161nimi ukrepi bi \u017ee sedaj bistveno prispevali k ve\u010dji uporabi javnih prevozov. Denimo, v Estoniji so vzpostavili brezpla\u010den javni prevoz, kar je imelo spodbudne rezultate. Poleg tega je uporaba javnega prevoza bistveno cenej\u0161a od uporabe lastnega prevoznega sredstva. \u010ce bi izbolj\u0161ali javni prevoz, bi ljudje ve\u010d uporabljali tak\u0161ne vrste prevoznih sredstev.\u00ab<\/span><\/p>\n

     <\/p>\n

    Menite, da se bo Evropska unija v prihodnosti zelo potrudila za zmanj\u0161anje onesna\u017eevanja okolja in uporabo obnovljivih virov energije? Kak\u0161en bo njen uspeh? <\/strong><\/span><\/p><\/blockquote>\n

    Irena Joveva:<\/strong> \u00bbV Evropskem zelenem dogovoru se je Evropska komisija zavezala, da bo v prihodnjih letih pripravila in sprejela strategijo za trajnostno in pametno mobilnost, s katero \u017eeli obravnavati vpra\u0161anje onesna\u017eenosti in odpraviti vse vire emisij. Prednostno bi bilo treba znaten del 75 % notranjega tovornega prometa, ki se danes preva\u017ea po cesti, preusmeriti na \u017eeleznice in celinske plovne poti. To bo zahtevalo ukrepe za bolj\u0161e upravljanje ter pove\u010danje zmogljivosti \u017eeleznic in celinskih plovnih poti, za kar bo Komisija predstavila predloge do leta 2021. Komisija je v Zelenem dogovoru predvidela ukinitev subvencij za fosilna goriva. Direktive o obdav\u010ditvi energije bo natan\u010dno preu\u010dila in ocenila sedanje dav\u010dne oprostitve, med drugim za goriva v letalstvu in pomorstvu. Podobno naj bi Komisija predlagala raz\u0161iritev evropskega sistema za trgovanje z emisijami na pomorski sektor in postopno zmanj\u0161anje koli\u010dine pravic, ki se v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami dodeljujejo letalskim prevoznikom. Hkrati Komisija poziva k vzporedni krepitvi proizvodnje in uporabe trajnostnih alternativnih goriv za prevoz ter s tem povezano izgradnjo javnih polnilnih in oskrbovalnih mest za brezemisijska in nizkoemisijska vozila, ki naj bi po\u010dasi za\u010dela prevladovati na evropskih cestah. Dodatno bi lahko spodbujali investicije v tovarne baterij in podporo razvoja vrednostnih verig (ekstrakcija surovih materialov ipd.). Za vse omenjeno je ravno sedaj primeren trenutek, ko EU pripravlja ‘na\u010drt za okrevanje’, dr\u017eave pa na\u010drtujejo velike fiskalne spodbude gospodarstvu.\u00ab<\/span><\/p>\n

     <\/p>\n

    Kak\u0161en bo uspeh Slovenije v primerjavo s preostalimi \u010dlanicami EU pri zmanj\u0161evanju onesna\u017eevanja vplivov na okolje? Uporabo obnovljivih virov bi lahko pove\u010dali z vetrnimi elektrarnami (imamo le dve in nekaj manj\u0161ih), dober na\u010din pa so tudi son\u010dne elektrarne. Kak\u0161en potencial ima Slovenija v prihodnosti glede pove\u010danja uporabe obnovljivih virov energije? <\/strong><\/span><\/p><\/blockquote>\n

    Irena Joveva:<\/strong> \u00bbGeografska lega dolo\u010da uporabo in preplet razli\u010dnih oblik virov energije. V Sloveniji, kot ste omenili, je preplet jedrske, vodne, son\u010dne in vetrne energije. Vse omenjene oblike pridobivanja elektri\u010dne energije so nizko oziroma \u017ee skoraj brezoglji\u010dne (tudi jedrska energija, \u010deprav se mnenja strokovnjakov kre\u0161ejo, ali gre za brez- ali nizkooglji\u010dno obliko). Trenutno je Slovenija v vrhu med dr\u017eavami Evropske unije, kar se ti\u010de nizkooglji\u010dne proizvodnje elektri\u010dne energije (70 % proizvedene elektri\u010dne energije v Sloveniji je nizkooglji\u010dne). Slednje pomeni, da je Slovenija precej uspe\u0161na pri zmanj\u0161evanju onesna\u017eevanja okolja.<\/span><\/p>\n

    Vsaki dr\u017eavi je klju\u010dno, da se proizvede tolik\u0161na koli\u010dina elektri\u010dne energije, kolikor je njenih uporabnikov. V prenosne in distribucijske mehanizme, za nenehno zagotavljanje oskrbe, so vpete tudi sistemske elektrarne. Te skrbijo za uravnavanje proizvodnje elektri\u010dne energije ob izrednih dogodkih \u2013 npr. izpadu elektrike iz sistema ali nenadnega pove\u010danja \u010drpanja elektri\u010dne energije. Jedrske in hidroelektrarne so sistemske, saj se pri njih lahko regulira koli\u010dina proizvedene elektrike, kar za vetrne in son\u010dne \u017eal ne dr\u017ei. Pri teh je nujna uporaba hranilnikov oziroma baterij, da se elektri\u010dna energija shrani za obdobje, ko ni vetra oziroma je slabo vreme, a imajo te \u0161e vedno visoke proizvodne cene.<\/span><\/p>\n

    Razvoj novih tehnologij in zmanj\u0161evanje proizvodnih stro\u0161kov bosta pomembno vplivala na prihodnji razvoj energetskega sektorja. Vizija dolgoro\u010dnega razvoja slovenskega elektroenergetskega sektorja vsebuje aktivnosti na podro\u010djih spodbujanja prehoda na obnovljive vire energije z namenom prehoda v nizkooglji\u010dno dru\u017ebo; ker so obnovljivi viri \u017ee po definiciji trajnostni, pridobivajo se lahko lokalno, ne proizvajajo toplogrednih plinov in prispevajo k soo\u010danju s podnebnimi spremembami. V Sloveniji je prisoten trend nara\u0161\u010dajo\u010de porabe elektri\u010dne energije, poleg tega so dolo\u010dene obstoje\u010de proizvodne zmogljivosti zastarele, zato se bo v prihodnosti vsekakor pojavila potreba po obse\u017enih investicijah v zelen elektroenergetski sektor.\u00ab<\/span><\/p>\n

     <\/p>\n

    V \u010dasu karantene sta se onesna\u017eenost zraka in \u0161tevilo prometnih nesre\u010d zelo zni\u017eala (\u010de primerjamo s \u010dasom pred karanteno). Menite, da bo mo\u017eno po koncu karantene obdr\u017eati enako oziroma podobno \u010distost zraka in varnost na cestah ter kako bi to omogo\u010dali? <\/strong><\/span><\/p><\/blockquote>\n

    Irena Joveva:<\/strong> \u00bbIskreno? Ne, ne bo mo\u017eno, \u010detudi bi si marsikdo od nas to zelo \u017eelel. Velika ve\u010dina mest in dr\u017eav z visoko vsebnostjo emisij v zraku dandanes zaradi izbruha covid-19 resni\u010dno diha bolj sve\u017e in \u010dist zrak. Zgodovina ka\u017ee, da se je tudi v preteklosti zaradi razli\u010dnih epidemij stopnja ogljikovega dioksida v atmosferi zmanj\u0161ala. Vendar je vsaki\u010d nenaden upad emisij imel kratkotrajen vpliv in se je s ponovnim zagonom gospodarstva raven povrnila ali celo pove\u010dala. Vsekakor lahko pri\u010dakujemo, da bo kriza zaradi covida-19 predstavljala dodaten pospe\u0161ek zelenemu, trajnostnemu gospodarstvu. Vendar mo\u017enost, da bi ohranjali enako \u010distost zraka tudi po karanteni, \u017eal, vsaj v kraj\u0161em \u010dasovnem obdobju, ni realna.\u00ab<\/span><\/p>\n

     <\/p>\n

    \u010ceprav po karanteni torej ne bo mo\u017eno ohraniti \u010distosti zraka v tak\u0161nem stanju, kot je sedaj, lahko prav vsak izmed nas prispeva k zmanj\u0161evanju onesna\u017eevanja. Za\u010dnimo uporabljati \u010dim ve\u010d skoraj brezoglji\u010dne energije (son\u010dna, vodna, jedrna), avtomobile na fosilna goriva zamenjajmo z e-avtomobili, uporabljajmo okolju prijazna javna prevozna sredstva in \u010dim ve\u010d se gibajmo, saj s tem naredimo \u0161e ve\u010d za svoje zdravje. V zelenem okolju bomo tudi mi bolj zdravi pa tudi bolj veseli. Potrudimo se \u017eiveti zeleno in narava nam bo hvale\u017ena.<\/em><\/span><\/p>\n

     <\/p>\n

    Pripravila: Nu\u0161a \u010ca\u010di\u0107 Slak<\/span><\/p>\n

    Sodelovali so: Melani Vrban\u010di\u010d, Miha Du\u0161i\u010d Mitrovi\u0107, Patricija Krampelj<\/span><\/p>\n

    Foto: osebni arhiv I. Joveve<\/span><\/p>\n

     <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Intervju z evropsko poslanko Ireno Jovevo Narava je na\u0161e najve\u010dje bogastvo. \u010ce jo \u017eelimo \u0161e naprej ob\u010dudovati in v njej […]<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":3366,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[19,34],"tags":[],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/prometna.net\/srednja-sola\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3365"}],"collection":[{"href":"https:\/\/prometna.net\/srednja-sola\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/prometna.net\/srednja-sola\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/prometna.net\/srednja-sola\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/prometna.net\/srednja-sola\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3365"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/prometna.net\/srednja-sola\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3365\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3447,"href":"https:\/\/prometna.net\/srednja-sola\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3365\/revisions\/3447"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/prometna.net\/srednja-sola\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3366"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/prometna.net\/srednja-sola\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3365"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/prometna.net\/srednja-sola\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3365"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/prometna.net\/srednja-sola\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3365"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}