Dokler materina beseda slovi, se narod časti in oživlja. Kakor hitro materina beseda umira, peša tudi narodova slava in moč. Prijatelji, ne pozabimo, da smo Slovenci! (A. M. Slomšek)
Danes, 21. februarja, obeležujemo mednarodni dan maternega jezika, ki ga je Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) prvič razglasila 17. novembra 1999. Svetovni dan materinščine je praznik spoštovanja in ohranjanja jezikovne pestrosti, kulturne raznolikosti in večjezičnosti, praznujemo pa ga tudi v spomin na ubite študente v Bangladešu, ki so 21. februarja 1952 na protestu zahtevali uradno rabo svoje materinščine, bengalščine.
Najstarejši ohranjeni zapis v slovenskem jeziku so Brižinski spomeniki iz 10. stoletja, prve tiskane knjige pa smo se Slovenci razveselili šele pet stoletij kasneje, ko je Primož Trubar leta 1550 izdal Katekizem in Abecednik. V svetovnem merilu je slovenščina po številu govorcev resda v manjšini, vendar nima zato nič manj pomembne vloge v kulturi in identiteti našega naroda. Materinščina je neprecenljiva »dota« naših staršev in domačega okolja, slovenski jezik pa se med drugim ponaša z nekaterimi posebnostmi: smo eden redkih narodov, ki pozna besedo »midva«, saj poznamo poleg ednine in množine še dvojino, slovenščina je zelo »gibčna«, saj se lahko velikokrat »skloni« (poznamo kar šest sklonov), njena pestrost in bogastvo pa sta zajeta tudi v več kot 40 narečjih. Slovenščina pa je neprecenljivo bogata tudi zaradi zvena besed, kot so: mama, šepet, zora, ljubezen, hrepenenje, dehteti, šelestenje, vigred, domačija idr.
Materinščina je naša odgovornost. Z nastankom nacionalne države smo prevzeli odgovornost za razvoj in seveda obstanek slovenščine. Ker živimo v svoji državi, v svoji jezikovni skupnosti, ne moremo več prenašati odgovornosti za svojo materinščino, njeno šibkost in njeno ogroženost na neko večjo državno skupnost, kjer bi bili v manjšini. Tridesetletnica nastanka te državne tvorbe, lupine in srčike za obstoj slovenščine, je lepa priložnost, je nadaljnja obveza vseh nas za razvoj in obstoj maternega jezika.
(Iz poslanice Dušana Merca, predsednika Društva slovenskih pisateljev, ob letošnjem mednarodnem dnevu materinščine)
NEKAJ ZANIMIVOSTI O NAŠEM JEZIKU
Je slovenščina velik ali majhen jezik?
Mislite, da je slovenščina majhen jezik, ker ga govori samo 2,5 milijona ljudi? Morda res. Kaj pa porečete na dejstvo, da na svetu obstaja približno 6000 jezikov, slovenščina pa spada med 5 odstotkov jezikov, ki jih uporablja največ govorcev?
Slovenščina je romantična, ker ima dvojino
Dvojina je posebnost med svetovnimi jeziki, saj jo pozna le peščica jezikov, denimo kašubščina, ki jo govorijo na severu Poljske, keltska bretonščina na severozahodu Francije ter arabščina in hebrejščina. Slovenščina je tako eden izmed redkih jezikov, v katerem lahko natančno povemo »Imava se rada«, v večini jezikov pa to lahko izrazimo le z »Imamo se radi«.
Slovenščina diši po matematiki
Slovenščina pozna 25 črk, 28 glasov, tri slovnične spole, tri slovnična števila, šest sklonov in štiri glagolske čase. Znate našteti vse?
Slovenščina je zanimiva za tujce
Slovenščina je kot učni predmet zanimiva tudi za tujce, ki se jezika lahko učijo na nekaterih univerzah v drugih državah. Na 60 univerzah v Evropi in drugod po svetu so namreč katedre, na katerih študentje spoznavajo slovenščino kot tuji jezik.
Slovenščina v presežnikih
Si predstavljate, da je bila slovenščina daljnega leta 1584 dvanajsti jezik na svetu, v katerega je bila v celoti prevedena Biblija? Biblijo je prvi začel prevajati Primož Trubar in leta 1557 izdal prevod Nove zaveze, ki je poleg Lutrovega prevoda v nemški jezik predstavljal osnovo za poznejši prevod Biblije v slovenščino, katerega avtor je Jurij Dalmatin. Jezik tega prevoda je bil temelj slovenskega pisnega in knjižnega izročila še dvesto let po njegovem izidu.
Brižinski spomeniki
Ste vedeli, da so Brižinski spomeniki najstarejši ohranjeni zapis ne samo slovenščine, ampak tudi vseh slovanskih jezikov v latinici?
(Vir o zanimivostih: DZS)
Imejmo torej radi svojo materinščino, bodimo ponosni in spoštujmo svoj materni jezik!
Petra Krajnc, prof.