25. maja, 2020  

Trajnostna mobilnost: Zelena energija in električni avtomobili – naša prihodnost?

Trajnostna mobilnost: Zelena energija in električni avtomobili – naša prihodnost?

Intervju z evropsko poslanko Ireno Jovevo

Narava je naše največje bogastvo. Če jo želimo še naprej občudovati in v njej uživati, moramo za to nekaj narediti. Zaradi velikega onesnaževanja je že izumrlo ogromno vrst rastlin in živali. Eden izmed glavnih onesnaževalcev narave je promet. Če želimo ohraniti naravo, moramo začeti uporabljati oblike trajnostne mobilnosti – to so javna prevozna sredstva, e-avtomobili, kolesa, skiroji, e-skiroji in vsa druga »zelena« prevozna sredstva.

Srednja prometna šola Maribor tudi v tem šolskem letu sodeluje v združenem izobraževalnem programu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta (EPAS) in Evrošola. Cilj obeh programov je ozaveščanje mladih o delovanju in pomenu Evropske unije ter usposabljanje mladih za aktivno državljanstvo. Letos smo si izbrali temo Okolje in obnovljivi viri energije. Ob dnevu Evrope, 9. maju, smo k pogovoru povabili evropsko poslanko Ireno Jovevo. Z veseljem je z nami na daljavo naredila intervju na temo trajnostne mobilnosti. Gospe poslanki se iskreno zahvaljujemo za njeno sodelovanje.

KRATKA PREDSTAVITEV IRENE JOVEVE (RENEW EUROPE/LMŠ)

Evropska poslanka o sebi pravi takole:

»Sem Irena Joveva, 31-letna Jeseničanka, ki živim v Ljubljani že od sredine študija. Nekateri me poznate s televizije že od prej, saj sem bila osem let novinarka, od tega štiri leta na Slovenski tiskovni agenciji, štiri pa na POP TV. Spet drugi me medtem spoznavate zdaj, »na drugi strani mikrofona in kamer«. Sem predstavnica mlajše generacije, neobremenjena s preteklostjo, tudi politično.

V prostem času (pa tudi sicer) sem dekle širokih nasmehov, ki dan najraje, pravzaprav obvezno, začnem s kavo.

 Najbolje delujem pod pritiskom in grem – ko se nečesa lotim – do konca.

V Evropskem parlamentu sedim v treh odborih – odboru za kulturo in izobraževanje, odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter odboru za zaposlovanje in socialne zadeve. Osredotočam se predvsem na tematike, povezane z mladimi, zlasti na okoljske teme, pa tudi na tematiko digitalizacije EU (v prvi vrsti na zadeve, povezane z umetno inteligenco), na integracijo oziroma širitev EU (s poudarkom na državah Zahodnega Balkana) ter na razmere na področju kulture in medijev (s poudarkom na tematiki dezinformacij).«

Gospa Joveva, počasi prihajajo v uporabo električna vozila. Menite (če da – v kolikšnem času), da bodo e-avtomobili povsem zamenjali avtomobile na fosilna goriva?

Irena Joveva: »Čeprav res nerada ‘ugibam’ in kar koli napovedujem, sploh v teh časih, za katere – sem prepričana – še pred nekaj meseci nihče ni imel pojma, da bo tako, kot trenutno je, bom v tem primeru vendarle odgovorila, da takšno zamenjavo pričakujem. Hkrati sicer dvomim, da bom sama doživela dan, ko v uporabi ne bo več nobenega avtomobila na fosilna goriva, verjamem pa, da bo do tega nekoč prišlo. V daljni prihodnosti.

Že prvi pojav električnih vozil namreč sledi trendu razvoja družbe brez odvisnosti od fosilnih goriv v uporabo trajnostnih, okolju prijaznejših načinov, kjer bo pomembno vlogo imel tudi prehod na električna vozila. Kljub vztrajnemu povečevanju uporabe električnih vozil pa je delež v primerjavi z dizelskimi ali bencinskimi še vedno majhen. Razlogov je najbrž več, z vidika potrošnika pa sta dva izmed glavnih zagotovo visoki stroški in slaba zmogljivost baterije, kar odvrne marsikaterega kupca novega avtomobila.

V preteklosti so bili stroški električnih vozil višji od ‘navadnih’ avtomobilov, a tehnološki razvoj znižuje stroške. Zato lahko pričakujemo, da bodo v prihodnosti električna vozila vedno bolj konkurenčna in dostopna splošni populaciji. Druga pomembna ovira je infrastruktura. Še vedno se soočamo s prepočasnim nameščanjem polnilnih mest, medtem ko so domače polnilnice velik strošek.

Dokler se tehnologija baterij dodatno ne izboljša in se cene e-vozil ne spustijo, se bo večina svetovne populacije še naprej ustavljala na bencinskih črpalkah. Kot rečeno, ne želim napovedovati, kdaj bodo e-avtomobili popolnoma zamenjali avtomobile na fosilna goriva, verjamem pa, da bi z izboljšano tehnologijo lahko naši današnji avtomobili postali preteklost. Da se bo ta prehod slej ko prej zgodil, priča zvišanje deleža prodanih električnih avtomobilov v Evropi, ki je v januarju in februarju 2020 znašal že 6,5 %. Je pa res, da je ta delež bistveno višji v bogatejših državah članicah, kjer imajo gospodinjstva relativno višje prihodke, poleg tega te države bolje poskrbijo za subvencije, infrastrukturo in ozaveščanje državljanov. Bistveno vprašanje torej je, kako z ukrepi spodbuditi razvoj infrastrukture, proizvodnih zmogljivosti in uporabo e-avtomobilov.«

 

Električni avtomobili so sicer prijazni do okolja, a imajo visoko nakupno ceno in so posledično zaradi tega manj dostopni za potrošnike. Ali menite, da gre morda vzrok za to iskati v cilju zmanjševanja avtomobilskega prometa in povečanja uporabe javnega prometa?

Irena Joveva: »Strinjam se, da so električni avtomobili še vedno manj dostopni za potrošnike, kot sem pojasnila že v prejšnjem odgovoru. Prepričana sem, da je vzrok predvsem v tržnih razmerah in manj v politikah držav. Vendar, kot rečeno, tehnologija se izboljšuje, ustvarja se konkurenca na trgu in z njo povečanje masovne proizvodnje, kar bo povzročilo padec cene takšnih modelov avtomobilov. Poleg tega je treba razumeti, da prodaja rabljenih vozil predstavlja velik del avtomobilskega trga, kjer pa še ni veliko električnih, saj so ta razmeroma novejša. Brez dvoma bo v sklopu prehoda na trajnostni način mobilnosti bistveno povečevanje javnega prometa in zmanjševanje avtomobilskega prometa. S tem namenom je Evropska unija sprejela že mnogo ukrepov, medtem ko se drugi še pripravljajo. Treba pa je poudariti, da so električni avtomobili prijazni do okolja zgolj v primeru, ko tudi elektriko pridobivamo na ‘zeleni’ način. Velik del naše energije namreč še vedno prihaja iz premogovnih elektrarn, ki onesnažujejo prav toliko kot bencin, ki ga poskušamo izločiti iz prometa. Bistveno je torej pospešiti pridobivanje energije iz obnovljivih virov in čim hitrejše zaprtje termoelektrarn. Hkrati bo treba zmanjšati porabo celotne energije, kar bomo lahko dosegli z investicijami v energetsko učinkovitost ter z optimizacijo porabe energije na vseh področjih našega življenja.«

 

Na kakšen način Evropska unija in Evropska komisija spodbujata uporabo električnih avtomobilov?

Irena Joveva: »Ko gledamo v prihodnost in v skladu s političnimi smernicami predsednice Evropske komisije Ursule Von der Leyen, bomo naše politične ukrepe na eni strani vodili z ambicijo Evropskega zelenega dogovora, da bi zagotovili podnebno nevtralnost do leta 2050, kjer igra promet pomembno vlogo. Po drugi strani se Evropa pripravlja na digitalno dobo; z uporabo digitalne tehnologije bi mobilnost postala pametna in trajnostna. Strategija trajnostne in pametne mobilnosti bo imela ta dva cilja v srcu in nas bo vodila k prometnemu sektorju, ki je primeren za čisto, digitalno in sodobno gospodarstvo.

EU kot celota v zadnjem desetletju usmerja milijarde evrov v ustrezne raziskave in si prizadeva za hitro širitev zelene cestne infrastrukture. Veliko vlaga in spodbuja infrastrukturo alternativnih goriv, ki vključuje polnilnike električnih vozil, zlasti na glavnih evropskih tranzitnih koridorjih. EU si prizadeva tudi za razvoj proizvodnje baterij v Evropi, saj baterije za električne avtomobile trenutno proizvajajo predvsem na Japonskem, Kitajskem in v Južni Koreji. Končno EU pripravlja skupna pravila in standarde za električna vozila in polnilno infrastrukturo, da se boste oziroma bomo lahko prosto gibali po Evropi.

Evropska komisarka za promet Adina Vălean je februarja letos izpostavila, da Komisija pripravlja ambiciozno Strategijo trajnostne in pametne mobilnosti, da bi dosegla 90-odstotno zmanjšanje emisij v prometu do leta 2050. Strategija bo sledila Evropskemu zelenemu dogovoru in temeljila na štirih načelih:

  1. Povečanje uporabe čistih vozil in alternativnih goriv za cestne, pomorske in letalske namene. V zvezi s tem že preučujemo posebne pobude za zagotovitev razpoložljivosti morskih alternativnih goriv in trajnostnih letalskih goriv.
  2. Povečanje deleža bolj trajnostnih načinov prevoza, kot so železniške in celinske plovne poti, ter izboljšanje učinkovitosti v celotnem prometnem sistemu.
  3. Spodbujanje potrošnikov za zelen nakup oziroma nakup vozil z nizkimi emisijami – z različnimi subvencijami.
  4. Vlaganje v prometni park z nizkimi ali celo brez emisij, vključno z infrastrukturo.«

 

Ali so po vašem mnenju električna vozila boljša za podnebje in kakovost zraka kot avtomobili na bencinski in dizelski pogon?

Irena Joveva: »Evropska agencija za okolje je že pred leti objavila novo poročilo o Mehanizmu prometnega in okoljskega poročanja. Ko gre za podnebne spremembe in kakovost zraka, je osnovna ugotovitev, da so električni avtomobili prednostno izbrani kot skoraj povsem čista oblika prevoznega sredstva v primerjavi z bencinskimi ali dizelskimi avtomobili. Električna energija kot vektor energije za pogon vozila ponuja možnost nadomeščanja fosilnih goriv z veliko raznolikostjo primarnih in čistih virov energije. To bi lahko zagotovilo zanesljivo oskrbo z energijo in široko uporabo obnovljivih in brezogljičnih virov energije v prometnem sektorju, kar bi lahko pomagalo Evropski uniji pri zmanjševanju emisij CO2. E-vozila ne oddajajo CO2 iz izpušne cevi in ​​drugih onesnaževal. Električna vozila poleg tega zagotavljajo tiho in nemoteno delovanje ter posledično ustvarjajo manj hrupa in vibracij. Res pa je, da vključitev proizvodnje vozil v takšne izračune pokaže malenkost drugačno sliko, saj proizvodnja in odpadki teh baterij niso okoljsko nevtralni. Kljub temu bodo električna vozila, zeleni javni promet in več kolesarjenja bistveno pripomogli k izboljšanju kakovosti zraka. Transport med vsemi oblikami onesnaževanja okolja prispeva približno tretjino CO2 izpustov v EU. Emisije zaradi transporta rastejo od leta 1990 in po nekaterih ocenah zaradi onesnaževanja zraka vodijo do 370 tisoč prezgodnjih smrti v EU.«

 

Menite, da se bo v prihodnosti vedno več ljudi odločalo za električne avtomobile?

Irena Joveva: »Sklepam, da ja, ampak to bo odvisno od marsičesa. Finančne spodbude v obliki subvencij in davki lahko potrošnike spodbudijo k nakupu e-vozil ali vsaj hibridnih osebnih avtomobilov. Na primer v Nemčiji so leta 2009 uvedli plačilo letnega davka na količino izpušnih emisij, ki se linearno povečuje z zmogljivostjo motorja in stopnjo emisij CO2, kar je povečalo število nakupov hibridnih avtomobilov. Električni avtomobili so trenutno najboljša možna alternativa dizelskim in bencinskim. Standardi glede izpustov CO2 emisij v EU postajajo vedno bolj strogi, kar bo dodatno spodbudilo proizvajalce, da potrošnikom omogočijo dostopne električne modele. Če bodo države članice ali EU spodbudile nakupe takšnih vozil s subvencijami ter zagotovile potrebno infrastrukturo, se bo delež le-teh povečeval.«

 

Na kakšen način boste naredili javni promet bolj »zelen«? Kako bo to vplivalo na ceno prevozov?

Irena Joveva: »Povečanje uporabe javnega prevoza je ključno za doseganje ciljev zmanjševanja emisij pri transportu. Potrebno je nadaljevanje s posodobitvami voznih parkov na električni pogon in optimizacijo poti z uporabo novih tehnologij. Za to bodo potrebne dodatne investicije v razvoj zagonskih podjetij, mala in srednja podjetja ter raziskave. Potrebne so investicije v prometno infrastrukturo, recimo polnilnice za električna vozila, posodobitve in izgradnje novih železnic, vzpostavitev novih kolesarskih poti idr. Menim, da na ceno javnih prevozov to ne bo bistveno vplivalo, saj bi lahko država in EU poskrbeli za potrebne investicije. S takšnimi ukrepi bi že sedaj bistveno prispevali k večji uporabi javnih prevozov. Denimo, v Estoniji so vzpostavili brezplačen javni prevoz, kar je imelo spodbudne rezultate. Poleg tega je uporaba javnega prevoza bistveno cenejša od uporabe lastnega prevoznega sredstva. Če bi izboljšali javni prevoz, bi ljudje več uporabljali takšne vrste prevoznih sredstev.«

 

Menite, da se bo Evropska unija v prihodnosti zelo potrudila za zmanjšanje onesnaževanja okolja in uporabo obnovljivih virov energije? Kakšen bo njen uspeh?

Irena Joveva: »V Evropskem zelenem dogovoru se je Evropska komisija zavezala, da bo v prihodnjih letih pripravila in sprejela strategijo za trajnostno in pametno mobilnost, s katero želi obravnavati vprašanje onesnaženosti in odpraviti vse vire emisij. Prednostno bi bilo treba znaten del 75 % notranjega tovornega prometa, ki se danes prevaža po cesti, preusmeriti na železnice in celinske plovne poti. To bo zahtevalo ukrepe za boljše upravljanje ter povečanje zmogljivosti železnic in celinskih plovnih poti, za kar bo Komisija predstavila predloge do leta 2021. Komisija je v Zelenem dogovoru predvidela ukinitev subvencij za fosilna goriva. Direktive o obdavčitvi energije bo natančno preučila in ocenila sedanje davčne oprostitve, med drugim za goriva v letalstvu in pomorstvu. Podobno naj bi Komisija predlagala razširitev evropskega sistema za trgovanje z emisijami na pomorski sektor in postopno zmanjšanje količine pravic, ki se v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami dodeljujejo letalskim prevoznikom. Hkrati Komisija poziva k vzporedni krepitvi proizvodnje in uporabe trajnostnih alternativnih goriv za prevoz ter s tem povezano izgradnjo javnih polnilnih in oskrbovalnih mest za brezemisijska in nizkoemisijska vozila, ki naj bi počasi začela prevladovati na evropskih cestah. Dodatno bi lahko spodbujali investicije v tovarne baterij in podporo razvoja vrednostnih verig (ekstrakcija surovih materialov ipd.). Za vse omenjeno je ravno sedaj primeren trenutek, ko EU pripravlja ‘načrt za okrevanje’, države pa načrtujejo velike fiskalne spodbude gospodarstvu.«

 

Kakšen bo uspeh Slovenije v primerjavo s preostalimi članicami EU pri zmanjševanju onesnaževanja vplivov na okolje? Uporabo obnovljivih virov bi lahko povečali z vetrnimi elektrarnami (imamo le dve in nekaj manjših), dober način pa so tudi sončne elektrarne. Kakšen potencial ima Slovenija v prihodnosti glede povečanja uporabe obnovljivih virov energije?

Irena Joveva: »Geografska lega določa uporabo in preplet različnih oblik virov energije. V Sloveniji, kot ste omenili, je preplet jedrske, vodne, sončne in vetrne energije. Vse omenjene oblike pridobivanja električne energije so nizko oziroma že skoraj brezogljične (tudi jedrska energija, čeprav se mnenja strokovnjakov krešejo, ali gre za brez- ali nizkoogljično obliko). Trenutno je Slovenija v vrhu med državami Evropske unije, kar se tiče nizkoogljične proizvodnje električne energije (70 % proizvedene električne energije v Sloveniji je nizkoogljične). Slednje pomeni, da je Slovenija precej uspešna pri zmanjševanju onesnaževanja okolja.

Vsaki državi je ključno, da se proizvede tolikšna količina električne energije, kolikor je njenih uporabnikov. V prenosne in distribucijske mehanizme, za nenehno zagotavljanje oskrbe, so vpete tudi sistemske elektrarne. Te skrbijo za uravnavanje proizvodnje električne energije ob izrednih dogodkih – npr. izpadu elektrike iz sistema ali nenadnega povečanja črpanja električne energije. Jedrske in hidroelektrarne so sistemske, saj se pri njih lahko regulira količina proizvedene elektrike, kar za vetrne in sončne žal ne drži. Pri teh je nujna uporaba hranilnikov oziroma baterij, da se električna energija shrani za obdobje, ko ni vetra oziroma je slabo vreme, a imajo te še vedno visoke proizvodne cene.

Razvoj novih tehnologij in zmanjševanje proizvodnih stroškov bosta pomembno vplivala na prihodnji razvoj energetskega sektorja. Vizija dolgoročnega razvoja slovenskega elektroenergetskega sektorja vsebuje aktivnosti na področjih spodbujanja prehoda na obnovljive vire energije z namenom prehoda v nizkoogljično družbo; ker so obnovljivi viri že po definiciji trajnostni, pridobivajo se lahko lokalno, ne proizvajajo toplogrednih plinov in prispevajo k soočanju s podnebnimi spremembami. V Sloveniji je prisoten trend naraščajoče porabe električne energije, poleg tega so določene obstoječe proizvodne zmogljivosti zastarele, zato se bo v prihodnosti vsekakor pojavila potreba po obsežnih investicijah v zelen elektroenergetski sektor.«

 

V času karantene sta se onesnaženost zraka in število prometnih nesreč zelo znižala (če primerjamo s časom pred karanteno). Menite, da bo možno po koncu karantene obdržati enako oziroma podobno čistost zraka in varnost na cestah ter kako bi to omogočali?

Irena Joveva: »Iskreno? Ne, ne bo možno, četudi bi si marsikdo od nas to zelo želel. Velika večina mest in držav z visoko vsebnostjo emisij v zraku dandanes zaradi izbruha covid-19 resnično diha bolj svež in čist zrak. Zgodovina kaže, da se je tudi v preteklosti zaradi različnih epidemij stopnja ogljikovega dioksida v atmosferi zmanjšala. Vendar je vsakič nenaden upad emisij imel kratkotrajen vpliv in se je s ponovnim zagonom gospodarstva raven povrnila ali celo povečala. Vsekakor lahko pričakujemo, da bo kriza zaradi covida-19 predstavljala dodaten pospešek zelenemu, trajnostnemu gospodarstvu. Vendar možnost, da bi ohranjali enako čistost zraka tudi po karanteni, žal, vsaj v krajšem časovnem obdobju, ni realna.«

 

Čeprav po karanteni torej ne bo možno ohraniti čistosti zraka v takšnem stanju, kot je sedaj, lahko prav vsak izmed nas prispeva k zmanjševanju onesnaževanja. Začnimo uporabljati čim več skoraj brezogljične energije (sončna, vodna, jedrna), avtomobile na fosilna goriva zamenjajmo z e-avtomobili, uporabljajmo okolju prijazna javna prevozna sredstva in čim več se gibajmo, saj s tem naredimo še več za svoje zdravje. V zelenem okolju bomo tudi mi bolj zdravi pa tudi bolj veseli. Potrudimo se živeti zeleno in narava nam bo hvaležna.

 

Pripravila: Nuša Čačić Slak

Sodelovali so: Melani Vrbančič, Miha Dušič Mitrović, Patricija Krampelj

Foto: osebni arhiv I. Joveve

 

 

Sorodni

 

Zakaj izbrati nas?

  • učiteljski in predavateljski kader z bogatimi izkušnjami iz prakse;
  • sproščeno vzdušje med dijaki, študenti in učitelji/predavatelji;
  • strokovna srečanja, delavnice in posveti s strokovnjaki iz uspešnih partnerskih podjetij;
  • karierni center vam olajša pot do zaposlitve;
  • možnost izobraževanja v tujini – Erasmus Plus;
  • strokovne ekskurzije doma in v tujini;
  • družabne aktivnosti (spoznavni večeri, športne igre, kulturni dogodki …);
  • dostop z javnimi potniškimi sredstvi in možnost brezplačnega parkiranja;
  • možnost bivanja v dijaškem in študentskem domu;
  • možnost toplih in hladnih obrokov (tudi študentski boni).