Knjižnica

Knjižnični red knjižnice Prometne šole Maribor

• Člani knjižnice so lahko dijaki, študentje in delavci zavoda Prometna šola Maribor.
• Uporaba knjižnice je brezplačna.
• Knjižnica je namenjena učenju, branju, pisanju, brskanju po različnih virih informacij, zato z neprimernim obnašanjem ne smete motiti uporabnikov ali knjižničnih delavcev.
• Bunde, plašče, dežnike puščajte na obešalnikih v knjižnici, torbe pa pri pultu za izposojo.
• V knjižnico ne prinašajte hrane in pijače.
• V knjižnici ni dovoljena uporaba mobilnih telefonov ali drugih zvočnih aparatov.
• Odgovorno in varno ravnajte z računalniki.
• Čas izposoje je 15 dni. Po poteku roka je možno izposojeno gradivo še enkrat podaljšati, če ni rezervirano. Podaljševanje urejate osebno (poglejte delovni čas knjižnice), oz. po telefonu (na 02 42 94 130), elektronski pošti (na knjiznica@prometna.net) ali mCobiss (- to naj odpre https://m.cobiss.si).
• Gradiva z oznako “čitalnica” si ne morete izposoditi (izjemoma za krajši čas), diplomska dela so na voljo samo v čitalnici in se ne smejo skenirati oz. fotografirati.
• Revije, časnike in časopise si lahko izposodite, vendar ne zadnje številke.
• Za izposojeno knjižnično gradivo odgovarjate, zato ga ne posojajte drugim (izposodijo si lahko sami).
• Ob zaključku šolskega leta (preden dobite spričevala) morate izposojeno gradivo vrniti.
• Dijaki si lahko izposodijo gradivo tudi čez počitnice, če ga potrebujejo za popravne izpite, vendar samo v dogovoru s knjižničarko.
• Izgubljeno gradivo morate nadomestiti (z enakim ali s plačilom odškodnine).
• Če poškodujete (ne upoštevate navodil) opremo ali naprave v knjižnici, odgovarjate za nastalo škodo po pravnem redu Republike Slovenije.
• Tistim, ki teh pravil nočejo ali ne morejo upoštevati, lahko knjižničarka tudi omeji oziroma odvzame uporabniške pravice.

Razstava ob 100-letnici Cankarjeve smrti

»Moje delo je knjiga ljubezni«

 Razstava o življenju in delu Ivana Cankarja (1876–1918)

 Preteklo leto smo na slovenskih tleh poklonili Ivanu Cankarju – 11. decembra 2018 smo namreč obhajali 100. obletnico njegove smrti. Številnim dogodkom po Sloveniji in zamejstvu, posvečenim Cankarjevemu letu, se je z velikim ponosom in globokim poklonom pridružila tudi Prometna šola Maribor.

V šolski knjižnici smo pripravili razstavo, posvečeno največjemu mojstru slovenske besede. Poimenovali smo jo Moje delo je knjiga ljubezni. Cankarjevo življenje in delo smo predstavili po posameznih vsebinskih kotičkih: »Neizmeren klanec siromakov je bil pred njim«,

»Nekoč sem si zaželel črne kave«, Pehar suhih hrušk – »posoda vseh sladkosti«, Njena podoba, »Kadar pišem dramo, je oder pred mojimi očmi«, Cankar kot esejist in publicist, Cankar v stripu, Kronološki pregled Cankarjevega življenja in dela.

Ob odprtju, 17. decembra, smo pripravili tudi krajšo slovesnost. Niti kulturnega programa so prepletali študenta in dijaki naše šole. Prebirali so nagovarjajoče misli iz Cankarjevih del, prisluhnili smo njegovi najbolj znani črtici (Skodelici kave) in hvalnici domovini z naslovom Nebesa pod Triglavom (iz povesti Kurent).

Ivan Cankar se je rodil 10. maja 1876 v borni koči na vrhniškem klancu v številni družini. Revščina ga je zaznamovala za vse življenje. Vendar se je zgodilo nekaj velikega: »/…/ fant s klanca je šel študirat. To se pravi, na posušenem drevesu je pognala mladika. /…/ Prišlo je upanje na klanec.« (Na klancu, 1902)

Vse Cankarjevo življenje je bilo povezano s knjigami. Z njim je slovensko pripovedništvo doseglo najvišjo umetniško vrednost, prav tako ima zasluge, da se je na slovenskih tleh dramatika razmahnila v vsem svojem pomenu.

Tako se po njem upravičeno imenuje največji hram kulture in umetnosti na Slovenskem, njegovo ime nosijo številne ulice in ceste, po njem so poimenovane šole v Sloveniji.

Njegova literarna zapuščina je izjemno obsežna pa tudi raznovrstna. Izdajal je pesmi, romane, novele, povesti, drame, bil je mojster črtice, pisal je eseje, kritične spise in članke s politično vsebino. V svojih delih se je loteval številnih tem, »vodnica na poti do ljubezni in do idealov, domovine in Boga pa mu je bila podoba matere«. Bil je nenehen iskalec resnice, pravice, drugih višjih vrednot, predvsem pa velik in čuteč domoljub.

Kaj lahko Cankar ponudi modernemu bralcu? »Neskončno mnogo stila. Cankar je znal izredno dobro pisati, Slovenci pa danes izredno slabo govorimo. Kaj šele pišemo! Drži, slovenščina je težka. Zato jo je treba trenirati. Cankarjeve knjige so za to kot nalašč.« (Marcel Štefančič jr.)

Naj živi Cankar, naj živijo njegova brezčasna dela, naj živijo bralci njegovih del!

Fotografije: Zlatko Šehovič, Kim Drevenšek, Denis Horvat, PK